# 2015-06-09T18:35:14.955801
# http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ce-potujete-na-hrvasko-tankajte-doma-bo-ceneje
LJUBLJANA, ZAGREB – Medtem ko so se cene nekaterih pogonskih goriv opolnoči pri nas spremenile, druge pa ne, se na Hrvaškem soočajo z najvišjimi cenami goriva v zadnjih osmih mesecih. Za liter 95-oktanskega bencina morajo tako odšteti 10,33 kune oziroma 1,368 evra (pri nas 1,364 evra), 100-oktanski bencin stane 10,98 kune ali 1,454 evra (pri nas 1,427 evra), dizelsko gorivo pa 9,41 kune oziroma 1,246 evra (pri nas 1,242 evra).
Kako pa je v Avstriji? Konec maja so morali za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,25 evra, za 100-oktanski bencin 1,36 evra, za dizelsko gorivo 1,18 evra. Za primerjavo: v Sloveniji so vsa pogonska goriva dražja (95-oktanski bencin stane 1,364 evra, 100-oktanski 1,427, dizel pa 1,242 evra). V Italiji je gorivo precej dražje, saj 95-oktanski bencin stane 1,693 evra, 100-oktanski 1,758, dizelsko gorivo pa 1,550 evra na liter.
Najdražji 95-oktanski bencin od evropskih držav imajo sicer na Nizozemskem (1,727 evra na liter), najcenejšega pa v Rusiji, kjer boste za liter odšteli dobrega pol evra. 100-oktanskega bencina v več državah po Evropi nimajo, je pa prav tako najdražji na Nizozemskem, medtem ko boste za dizelsko gorivo največ odšteli v Veliki Britaniji (1,714 evra na liter), najmanj pa prav tako v Rusiji.
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?
Kot poroča hrvaški portal Index.hr, je liter bencina na Hrvaškem najdražji v zadnjih osmih mesecih, že četrti teden zapored se cene niso znižale. Plin pa je vse cenejši, dodajajo, a hkrati opozarjajo, da bodo cene goriva pri naših južnih sosedih v prihodnjih, turističnih mesecih še naraščale, saj bo na hrvaških cestah več avtomobilov kot sicer. Morda se boste tako lažje odločili, kje napolniti rezervoar, preden odidete na morski oddih ...
# 2015-06-09T18:37:23.853772
# http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/v-bundi-tudi-sredi-poletja
Nekatere kraje na planetu raje bičajo ledeni vetrovi, živo srebro se na termometru le redko povzpne nad ledišče, hlad pa ti kljub plastem debelih oblačil verjetno pride do živega in se ti zažre v kosti. 1. Najnižja temperatura: v bližini južnega geomagnetnega pola, na nadmorski višini 3500 metrov nad morjem, verjetno še tako kakovostne puhovke in termo perilo ne pomagajo več. Na tamkajšnji raziskovalni postaji Vostok, ki jo vseskozi vklepa ledeni mraz, so 21. julija 1983 namreč namerili 89,2 °C pod ničlo, s čimer se je ruska raziskovalna postaja zapisala v knjigo rekordov z najnižjo izmerjeno temperaturo. Poleti pred desetimi leti, 4. avgusta 2005, pa so te temu pridružili še ledeni sunki vetra in so namerili –124 °C. Zato morda ni nenavadno, da je bližnje jezero Vostok, sicer eno največjih na svetu, skrito pod štiri kilometre debelo ledeno odejo. 2. Najhladnejši kraji: ljubitelji mraza, Rusija je pravi naslov za vas! Za lento najhladnejšega kraja na svetu se namreč potegujeta mesteci Ojmjakon in Verhojansk, oba v ruski avtonomni deželi Jakutiji, kjer se živo srebro v zimskih mesecih le redko dvigne nad –50 °C. V Ojmjakonu, katerega ime malce ironično pomeni voda, ki nikdar ne zmrzne, so februarja 1933 izmerili ledenih –67,7 °C. Podobne temperature pa so namerili tudi v Verhojanskem, čeprav naj bi po nekaterih – a nepriznanih – meritvah tam pritisnil mraz še močneje in spustil živo srebro na 72 °C pod ničlo. Temu lahko pridamo še Jakutsk, ki je osvojil lento najnižje izmerjene temperature v večjem mestu; v njem namreč živi slabih 270.000 ljudi, ko je mraz najbolj pritisnil, pa je živo srebro padlo 64,5 °C pod ledišče. 3. Najbolj ledena prestolnica: mongolska prestolnica Ulan Bator s povprečno letno temperaturo slabe pol stopinje nad ničlo se dviguje približno 1300 metrov nad morjem, januarja pa se temperatura zraka le redko dvigne nad –16 °C. Kar je še vedno skoraj prijetno toplo v primerjavi s časom tik pred sončnim vzhodom, ko termometer pokaže med –36 in –40 °C. 4. Najbolj ledeno gorovje na svetu: Everest se morda ponaša z nazivom najvišje gore na svetu, a kljub mrazu, v katerega je zavit njegov vrh, se ne more pohvaliti z najnižjo temperaturo. To lento mu je odvzel dobrih šest tisočakov visok očak na Aljaski, gora McKinley, zavit v hlad 40 °C pod ničlo. Pozimi leta 2003 pa je gora podrla rekord z dobrimi –75 °C in ledenimi sunki vetra, še za osem stopinj bolj ledenimi od temperature zraka. 5. Ledene jame: ko je govor o temperaturah, da nas kar zmrazi, se ne moremo ogniti ledenim jamam. Največja na svetu, ki jo obišče okoli 200.000 turistov na leto in katere podzemni sistem se razteza na kar 42 kilometrih, leži pri naših severni sosedih v bližini Salzburga. A čeprav je ledeniška jama Eisriesenwelt vsekakor hladna, s temperaturo malce pod lediščem, je v njej skoraj toplo, če jo postavimo ob bok ruski jami Kungur, ki z –40 °C spominja že na podzemno ledenico.
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?
# 2015-06-09T18:37:35.357530
# http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/francisek-v-sarajevu-o-tretji-svetovni-vojni
SARAJEVO – Prestolnica države, z njo pa še vsa Bosna in Hercegovina, je z obiskom papeža Frančiška dočakala svoj veliki dan. Navdušenje množice ob njegovem prispetju na olimpijski stadion na Koševu je bilo nepopisno, še stopnjevalo pa ga je to, da so mu prav na poti do oltarja izročili simbolni ključ mesta. Ob tem so dejali, da mu s ključem simbolično izročajo ključ svojih življenj.
Posledice vojnega pustošenja so v Bosni in Hercegovini še po dvajsetih letih vidne na vsakem koraku. Sočasno so za vse nas, ki smo iz nekdanje skupne domovine izšli z več sreče, tihi opomin, kaj se lahko zgodi narodu in državi, če se psi vojne strgajo z verige. Mir je dober za vse Sobotni papežev obisk je potekal z geslom Mir z vami. Da bi spodbudil več sodelovanja med verskimi in narodnimi skupnostmi. Še posebno veliko pomeni katoličanom, ki so v tej državi po nacionalnosti skoraj vsi Hrvatje. Pred vojno jih je bilo 820.000, zdaj le še 420.000. Ne le zaradi vojne in ne le ene, temveč se državljani vseh narodnosti izseljujejo tudi zaradi revščine. Statistika izkazuje, da gre za revno državo. A dokler bo mir, je tudi upanje, da si bodo lahko zgradili boljši jutri. Na tribunah je zeval še kak prost sedež, zato pa je bilo na olimpijskem parterju prenabito. Vstopnica je vsakomur že vnaprej določila prostor in prostega prehajanja skoraj do konca maše redarji niso dopuščali.
Pozneje smo slišali enega slovenskih božjepotnikov, da je ujel pogovor med dvema policistoma. Da si je papež želel stopiti med množico, pa naj mu tega ne bi dovolili ne pred mašo in ne po njej. Morda gre tudi v tem iskati razloge, da se je nekaterim vernikom zdel tokrat bolj zadržan, uraden. A ne glede na to podrobnost je bila moč evharistije po pričevanju poznavalcev, rednih nedeljnikov, izjemna, kar je mogoče doseči samo z visoko duhovno usklajenostjo vseh navzočih.Papež je somaševal z 800 duhovniki, med njimi je bilo 40 škofov, iz Slovenije ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, koprski škof Jurij Bizjak in njegov upokojeni predhodnik Metod Pirih. Blagor tem, ki delajo za mir »Bog sanja mir, mir je Božji načrt za človeštvo, za zgodovino, z vsem stvarstvom. In je načrt, ki vedno naleti na nasprotovanje s strani človeka in hudiča. Tudi v našem času sta hrepenenje po miru in prizadevanje, da bi ga gradili, v nasprotju z dejstvom, da v svetu potekajo mnogi oboroženi spopadi. Gre za neke vrste tretjo svetovno vojno, ki se odvija po koščkih; in v kontekstu globalne komunikacije zaznavamo ozračje vojne,« je med drugim povedal papež in nadaljeval: »So nekateri, ki želijo namenoma ustvariti in netiti to ozračje, še posebno tisti, ki iščejo nasprotovanje med različnimi kulturami in civilizacijami, ter tudi tisti, ki vojne izkoriščajo za prodajo orožja. Vendar vojna pomeni tudi otroke, ženske in ostarele v begunskih taboriščih; pomeni prisilna preseljevanja; pomeni porušene hiše, ceste, tovarne; pomeni predvsem ogromno razbitih družin. Vi to dobro veste, saj ste to prav tukaj tudi sami doživeli: koliko trpljenja, koliko uničenja, koliko bolečine! Danes, dragi bratje in sestre, se iz tega mesta ponovno dviga krik Božjega ljudstva in vseh mož in žena dobre volje: Nikoli več vojne!«Spomnil je zatem na Jezusove besede Blagor tistim, ki delajo za mir: »Ne pravi Blagor tistim, ki pridigajo o miru: vsi ga lahko razglašajo, tudi na hinavski ali celo lažnivi način. Ne. Pravi: Blagor tistim, ki delajo za mir, to so tisti, ki ga uresničujejo. Delati za mir je obrtniško delo: zahteva gorečnost, potrpežljivost, izkušnje, vztrajnost. Blagor tistim, ki sejejo mir s svojimi vsakodnevnimi dejanji, z držami in dejanji služenja, bratstva, dialoga, usmiljenja...
«Delati za mir je delo, za katero si je treba prizadevati vsak dan: »Korak za korakom, ne da bi se naveličali.« Delati za mir pomeni živeti pravično: »Ne gre za deklarirano, teoretizirano, načrtovano pravičnost – ampak za udejanjeno, živeto pravičnost. In Nova zaveza nas uči, da je izpolnitev pravičnosti ljubiti bližnjega kakor samega sebe.«Če gremo še globlje: »Apostol pravi, da je mir Božji dar, ker je sad njegove sprave z nami. Človek lahko postane delavec za mir le, če se pusti spraviti se z Bogom.« Slovenski božjepotniki Za vtise smo povprašali nekaj slovenskih božjepotnikov. Takole so povedali. Milan Čehovin iz Lajš: »Meni je bilo najbolj všeč na prizorišču na stadionu, dogajanje je bilo podobno kot na festivalu mladih v Međugorju, všeč so mi bili glasba, sonce in veselo vzdušje. Od drugega so mi bili všeč hribi, predvsem Jahorina. Ljudje so prijazni in ogledali smo si tudi džamijo.«
Cilka Golobič iz Ljubljane (s koreninami v Markovcih na Ptujskem polju): »Sveti oče se mi je danes zazdel nekam zaskrbljen, kot da mu nekaj ne leži. Zakaj, ne vem. Videla sem ga sicer precej od daleč, sem pa evharistijo čutila kot močno, poznalo se je, da nas je bilo veliko. Pričakovala sem tudi, da bo Frančišek prišel med nas, da ga bomo videli bolj od blizu. Danes pa kot da ni bil sproščen in mi je kar na dušo leglo.« Zofija Kavčič z Vrhnike: »Doma še pomislila nisem, da je takšno srečanje lahko morda tudi nevarno. Zato so se me zelo dotaknili tolikšni varnostni ukrepi, ki so bili namenjeni pravzaprav nam, naši osebni varnosti. Tudi z vodo so nam stregli nad pričakovanji. Ko je prišel papež, smo pa bili tako vsi veseli kot eden. Pa zelo lepo so peli, to petje me bo še dolgo spremljalo.« 
Anica Beguš iz Tacna: »Zanimivo mi je bilo vse že zato, ker sem prvič potovala v Bosno. Prevzela me je lepa pokrajina, šokirale pa porušene in zapuščene hiše. Nisem jih pričakovala razdejanih še tako dolgo po vojni. Pretreslo me je. Videla sem že po televiziji, a ko doživiš v živo, je bistveno drugače. Opazila sem še to, da so ljudje oblečeni od ene skrajnosti (popolnoma islamsko) do druge po najbolj ekstremni modi. Dolge ure čakanja papeževega prihoda pa so minile kar hitro, saj sem uživala v poslušanju petja. Sprva sem se bala, da bo stadion prazen, potem pa se je tako napolnil, da te je vzdušje kar poneslo v nebo. Ugaja mi že samo dejstvo, da je papež obiskal mesto in ljudi, kjer se jim je dogajalo toliko hudega, da jih podpre v delu za mir. Domov se vračam z zelo lepimi spomini.«
# 2015-06-09T18:41:44.670870
# http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/analitiki-na-obzorju-so-boljsi-casi.html
Opozarjajo sicer, da bo gospodarska jesen na drugi strani Atlantika precej odvisna od tega, kakšna bo septembra odločitev Federal Reserve o obrestnih merah.
Po dolgem obdobju recesije in občasne šibke rasti, analitiki Credit Suisse menijo, da bo letošnje leto za največje svetovne ekonomije relativno uspešno.
Po nekaj nestabilnih letih, so napovedi optimistične tudi za Evropsko unijo, čeprav s pridržkom zaradi dogajanja v Grčiji. Ocenjujejo sicer, da se je po zaslugi ukrepov v času reševanja krize, evropski finančni sistem pomembno okrepil, tudi zaradi stresnih testov, ki so bili izvedeni lani.
Na drugi strani sveta napovedujejo, da se bo Japonsko gospodarstvo stabiliziralo, vendar ob šibki, okoli 0,7-odstotni gospodarski rasti. Država okreva od zadnjih davčnih sprememb, ki so imele za posledico strm padec domače potrošnje, še nekaj denarja pa je potrošnikom odnesla visoka inflacija na prehranske izdelke in s tem izničila prihranke zaradi ugodnejših cen nafte.
ZDA za leto 2015 napovedujejo 2,2-odstotno rast BDP. Menijo, da bosta kombinacija nizkih cen nafte in močnega trga dela, še naprej večali prodajo in domačo potrošnjo. Ocenjujejo sicer, da so bile nižje cene nafte dvorezni meč – na eni strani so prispevale k temu, da je bila poraba domačih potrošnikov največja po letu 2006 – najbrž v veliki meri po zaslugi prihrankov na bencinskih črpalkah, po drugi strani pa so ameriška naftna podjetja upočasnila svojo aktivnost, kar je vodilo v nižjo industrijsko produktivnost in manj investicij.
Leto 2015 naj bi za največje ekonomije sveta prineslo zelene številke gospodarske rasti, pravijo analitiki. Za Evropo napovedujejo relativno stabilnost, a s pridržkom, saj je negotovost zaradi dogajanja v Grčiji še vedno relativno visoka.
Na Kitajskem, kjer je vlada napovedovala, da bo zadovoljna le, če bo gospodarska rast vsaj 7,5 odstotka, so se medtem številke ustavile pri 5,3 odstotkih, politika zato išče načine, kako rast dodatno vzpodbuditi, zaenkrat so na mizi ukrepi, ki vključujejo povečanje javne porabe in velike infrastrukturne projekte.
Kombinacija cenejše nafte, bolje delujočega finančnega sistema in nizkega tečaja evra, je pozitivno vplivalo na evropsko gospodarstvo, čeprav bi naj po mnenju analitikov nekateri investitorji že razmišljali, kaj bo, če Evropska centralna banka v boljših časih spremeni katero od svojih politik.
# 2015-06-09T18:42:58.240417
# http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/pozar-v-mercatorjevem-skladiscu-inspektorat-ugotovil-da-je-bila-pozarna-straza-opuscena.html
Mercatorjevo glavno skladišče za osrednjo Slovenijo za sveži program, zelenjavo, sadje in meso v Zalogu v Ljubljani je zagorelo 12. maja, v požaru pa je ena oseba, delavec podjetja CEKU IN, umrla.
12. maja, ko je izbruhnil požar v Mercatorjevem skladišču v Zalogu, so potekala vzdrževalna dela, pri katerih se je uporabljal odprti ogenj. Žurnal24 poroča, da bi morala biti v tem primeru organizirana požarna straža, česar pa niso storili, kar je v izrednem nadzoru ugotovil inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Zdaj bodo zoper podjetje in odgovorno osebo v naslednjih dneh uvedli prekrškovni postopek, postopek pa bo uveden tudi zoper Mercator. In zakaj? Glavni republiški inšpektor pravi, da so imeli v Mercatorjevem skladišču izdelano vso predpisano dokumentacijo, vendar odgovorne osebe, ki bi v skladu s sprejetim požarnim redom morale skrbeti, da zunanji izvajalci opravljajo dela v skladu s predpisi tega niso storile. Zato tudi njim grozi kazen.
"Med izrednim nadzorom smo preverili, ali ima gospodarska družba izdelane predpisane dokumente ter ali se izvajajo predpisani ukrepi varstva pred požarom," je dejal glavni republiški inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Milivoj Dolščak. Po njegovih besedah bi požarno stražo morali izvajati gasilci, ki opravljajo javno gasilsko službo, gasilce pa bi na mestu izvajanja del moral zagotoviti pogodbeni izvajalec, torej podjetje CEKO IN, ki je izvajal vzdrževalna dela.
Za pravne osebe je predvidena globa od 1.300 do 20.000 evrov, za odgovorne osebe pa od 600 do 1.300 evrov. Inšpektorat pri preiskavi požara sodeluje tudi s kriminalistično policijo, ki pa še vedno preiskuje vzrok požara.
Med vzdrževalnimi deli v Mercatorjevem skladišču v Zalogu bi morala biti zaradi uporabe odprtega ognja organizirana požarna straža, česar pa podjetje, ki je izvajalo vzdrževalna dela, ni storilo. Grozi jim do 20.000 evrov globe, kazen pa bo doletela tudi Mercator, ker ni poskrbel, da dela potekajo v skladu s požarnim redom.
# 2015-06-09T18:55:54.575555
# http://www.24ur.com/sport/nogomet/bilic-se-vraca-na-otok-prevzel-bo-west-ham.html
Nekdanji hrvaški nogometni selektor Slaven Bilić, ki je po koncu sezone zapustil turški Bešiktaš, ni dolgo iskal novega delodajalca. 46-letni strokovnjak je prevzel vodenje West Hama, katerega barve je leto in pol branil tudi v svoji igralski karieri.
Nogometaši West Hama, ki se bodo za sezono 2016/17 preselili na londonski olimpijski stadion, so dobili novega trenerja. Po odhodu Sama Allardycea je to postal Slaven Bilić. Hrvaški strokovnjak, ki je po poročanju portala goal.com v bitki za trenerski stolček West Hama ugnal Argentinca Marcela Bielso, je podpisal triletno pogodbo. Bilić je bil na vzhodu Londona kot igralec aktiven med letoma 1996 in 1997.  "Zelo sem vesel, da se vračam v West Ham. To je Premier League, ki je med najboljšimi ligami na svetu. To je velik izziv. Borili se bomo z najboljšimi klubi na svetu in ni ga lepšega, kot se v ta boj podati z West Hamom. To je poseben klub in takšne klube imam rad. Takšen je tudi Bešiktaš. Ni vse v velikosti. West Ham je sicer velik klub, a je nekaj posebnega, to je kultni klub. Navijačem West Hama bi rad sporočil, da bom dal vse od sebe in skupaj bomo dosegali velike stvari," je za uradno spletno stran kluba povedal Bilić. West Ham je sicer v minuli sezoni v Premier League osvojil 12. mesto.
Trener turškega nogometnega velikana Bešiktaša Slaven Bilić si je v svoji zasedbi zaželel Brazilca Ronaldinha, vodstvo kluba pa je njegovo željo upoštevalo in že oddalo uradno ponudbo zanj. Zdaj je na potezi Atletico Mineiro.
Vodstvo turškega nogometnega velikana Bešiktaša želi prevzeti prvo mesto v državi. Po izrečeni kazni s strani UEFA se bodo skušali doma dokazati, da so resnično najboljši in večnim tekmecem pokazati, kdo igra najboljši nogomet. Razumljivo bi bilo cilj veliko lažje doseči, če bi Slaven Bilić v svoje vrste zvabil Brazilca Ronaldinha, ki kljub letom še vedno zna in zmore veliko. To je nenazadnje pokazal na pokalu Libertadores.
Čeprav je sprva kazalo, da gre le za veliko željo nekdanjega selektorja naših južnih sosedov, je vodstvo kluba že naredilo korak naprej in odšlo v bitko zanj. Atletico Mineiru so poslali uradno ponudbo zanj. "Poslali smo ponudbo, zdaj pa lahko čakamo na odgovor,“ je dejal predsednik kluba Fikret Orman. Nekdanji zvezdnik Barcelone ima z brazilskim delodajalcem veljavno pogodbo do konca koledarskega leta, kljub 33 letom pa je ničkolikokrat jasno povedal, da ga še vleče v Evropo.
